· 

Recenzija dr. Jayne LM Donegan: "Ne morem dovolj močno priporočiti te knjige. Kupite in preberite jo."

 

Recenzija knjige s strani dr. Jayne LM Donegan, splošne zdravnice in homeopatinje iz Londona:

 

"Gre za podrobno raziskano, učeno in zelo berljivo delo, ki ne bo razočaralo niti najbolj natančnega raziskovalca ali starša, ki želi imeti številne teme in reference v zvezi s cepivi in zdravstvenimi politikami logično urejene na enem mestu. (...) Ta knjiga je namenjena vsem tistim, ki si želijo prebrati celovito, referenčno delo o vseh vidikih cepilne znanosti in politike. Ne morem je dovolj močno priporočiti. Kupite in preberite jo. Zadovoljni  boste, da ste jo".  

 

"Ta knjiga je razširjena in dopolnjena verzija istoimenske doktorske disertacije dr. Černič, s katero si je leta 2014 na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer trenutno poučuje, pridobila doktorski naziv.

 

Gre za podrobno raziskano, učeno in zelo berljivo delo, ki ne bo razočaralo niti najbolj natančnega raziskovalca ali starša, ki želi imeti številne teme in reference v zvezi s cepivi in zdravstvenimi politikami logično urejene na enem mestu.

 

Informacije in mnenja o cepivih so lahko zelo deljena. Avtorica, ki je raziskala tematiko, ima svoje lastne poglede, vendar knjiga ni osnovana na njih. Informacije, ki jih predstavlja, temeljijo na stotinah obstoječih študij in grafov, skonstruiranih na osnovi uradnih statistik ZDA, Velike Britanije in Avstralije, na podlagi katerih popelje bralca na popotovanje o tem, kakšno je dejansko stanje glede cepljenja, cepilnih politik in znanstvenih dokazov v nasprotju z nepodkrepljenimi trditvami o varnosti, učinkovitosti in znižanju umrljivosti zaradi nalezljivih bolezni, za katere obstajajo cepiva, saj so bila posamezna cepiva uvedena od 19. do 21. stoletja. 

 

Glede na to, da sem se tudi sama poglobila v obsežno branje in raziskovanje cepiv in ekologije bolezni, sta mi bila še zlasti zanimava naslednja dva vidika dela dr. Černičeve:

 

1. Vključitev podatkov, študij, politik in mnenj znanstvenikov iz držav, ki bi jih lahko ohlapno označili za srednje- ali vzhodno-evropske. Večina stvari, ki se jih običajno navaja, je osredotočenih na ZDA, Veliko Britanijo in Avstralijo. Do neke mere je to zato, ker določena študije in knjige niso napisane v angleščini, vendar pa jih je dr. Černičeva prebrala ter prevedla in predstavila v svoji knjigi, in kako zelo zanimiva so pisanja in misli te skupine mislecev iz medicinskih in družbenih ved, do katerih nikoli prej nisem imela dostopa.

 

2. Vključitev paradigme družbenih znanosti tako za obrazložitev močnega položaja, ki ga cepljenje in obstoječe zdravstvene ideologije zasedajo v današnji družbi kot za obrazložitev odnosa med tem, kdo je sprejemljiv, da se ga smatra za strokovnjaka: študije, kvalifikacije, prestižen položaj znotraj medicinske skupnosti ter na podlagi česa so posamezniki odstranjeni iz te elitne skupine: preizpraševanje kateregakoli dela ozko definirane dogme, ki predstavlja trenutno ortodoksijo. Ta "diskurz", kot avtorica citira Foucaulta (1981) "je v vsaki družbi obenem kontroliran, selekcioniran, organiziran in razdeljen prek določenega števila postopkov, katerih vloga je, da preusmerijo njegove moči in nevarnosti". To je izkušnja vsakega zdravnika in raziskovalca, ne glede na to, kako priznan je. Ko jih njihova raziskovanja enkrat pripeljejo do tega, da začnejo dvomiti v prevladujočo ortodoksijo - najsi gre za cepljenje ali kaj drugega - so nemudoma prekvalificirani v šarlatane s strani svojih manj raziskujočih, bolj servilnih in morda bolj lenih kolegov, ki strnejo vrste, da bi zavarovali same sebe, svoje prakse in svoje službe.

 

Dr. Černičeva se loti vsake izmed obtožb, s katerimi vlade (predvsem avstralska) obmetavajo dvomeče starše, ki še niso cepili svojih otrok ter pokaže, da te obtožbe ne temeljijo na znanosti ali realnosti, še zlasti ne ideja, da so necepljeni otroci nosilci mikrobov, ki ogrožajo vse dobre, cepljene državljane. Pokaže, kako evropska in ameriška dovoljenja za trženje specifično navajajo, da cepiva, ki jim podajajo licenco, niso razvita za to, da bi pri ljudeh preprečila okužbo, temveč zgolj izzovejo določeno raven protiteles, čeprav je v znanosti dobro znano, da protitelesa niso ekvivalent "zaščite".

 

Ne obstajajo pokazatelji imunosti ("immune correlates") za oslovski kašelj ali HPV, tetanus ni nalezljiva bolezen, od nikogar se ga ne moreš nalesti, poleg tega pa sta tako tetanusno kot davično cepivo toksoidni cepivi, zasnovani tako, da spodbudita tvorbo protiteles proti toksinom davice in tetanusa, ne pa da preprečita prenos. Ljudje, cepljeni s cepivom z ošpicami ali oslovskim kašljem lahko razvijejo tiho okužbo, tako da ostali niti ne vedo, da lahko tudi cepljeni prenašajo in trosijo mikrobe. Da ne omenjamo prejemnikov živih virusnih cepiv kot so gripa, ošpice, mumps, rdečke in oralno cepivo otroške paralize, ki trosijo cepilne viruse v okolico (preberite Navodila za uporabo, kjer piše, da se izogibajte imunokompromitiranih in bolnikov z rakom, če ste sveže cepljeni). Cepljeni otroci so tisti, ki bi se jih morali paziti, ne pa necepljeni!

 

Poleg natančne raziskave stopenj umrljivosti zaradi bolezni, proti katerim cepimo in sestavin cepiv ter podrobne razdelave pogosto ponovljene mantre, da "so cepiva intenzivno testirana ter so se izkazala za varna in učinkovita", v celoti podkrepljene z viri ter polne primerov in študij, objavljenih v znanstvenih časopisih, se loti tudi velikega vprašanja: ZAKAJ?

 

S sociološkega vidika secira idejo, da nam 'oblasti' vedno želijo le najboljše. Popelje nas od ameriškega evgeničnega gibanja (predhodniki nacistov), "princip, ki omogoča obvezno cepljenje je dovolj širok, da pokrije rezanje jajcevodov" (sodnik Oliver Wendell Holmes, 1927), do poskusov na otrocih v sirotišnicah v New Yorku v 2000-tih, do leta 2012 v Angliji, ko so italijanski materi po odloku sodišča opravili carski rez, njenega otroka pa nasilno in proti njeni volji dali v posvojitev, ker je imela to smolo, da se je udeležila konference v Britaniji v 35. tednu nosečnosti ter imela psihotično epizodo, od katere pa si je popolnoma opomogla - pazite se socialnih delavcev. Zadnjih nekaj poglavij obravnava prepletenost multinacionalnih farmacevtskih podjetij z medicinskim razvojem in prakso, številne primere, ko so bile farmacevtske korporacije obtožene zlorab ter kako so sodne globe, čeprav v višini več milijonov dolarjev, zgolj kapljica v oceanu njihovih dobičkov.

 

Ta knjiga je namenjena vsem tistim, ki si želijo prebrati celovito, referenčno delo o vseh vidikih cepilne znanosti in politike. Ne morem je dovolj močno priporočiti. Kupite in preberite jo. Zadovoljni  boste, da ste jo".

 

Dr Jayne LM Donegan

MBBS DRCOG DCH DFFP MRCGP MFHom

jayne-donegan.co.uk/

 

Dr. Jayne LM Donegan je splošna zdravnica in homeopatinja.