Recenzija knjige s strani hrvaške zdravnice Lidije Gajski, dr.med., specialistke interne medicine:
"...Mateja Černič je potrdila svoje hipoteze - javni diskurz v prid cepljenja nima opore v znanstvenih ugotovitvah, argumenti, s katerimi se podpira cepljenje pa so večinoma ideološke narave. Prevladujoče stališče o cepljenju je proizvod interesov skupin, ki posedujejo družbeno, politično in ekonomsko moč. (...) Mateja Černič razkriva tiste, ki vodijo cepilno politiko, odločena pa je tudi do potankosti raziskati in odkriti resnico o predmetu, predstaviti izkušnje družin ter analizirati družbeni vidik in kontekst cepljenja. Pripravljena je postaviti pod vprašaj samo paradigmo cepljenja, prav tako pa tudi druge paradigme, npr. tisto o objektivni in humani naravi znanosti in medicine. Ne boji se zavzeti stališča v okoliščinah, ki ne samo da ne spodbujajo takega pristopa, temveč lahko vodijo k profesionalni in osebni škodi. Vse to priča o izjemni znanstveni in človeški integriteti avtorice knjige. (...) Takšni znanstveniki in intelektualci so zelo redki in dragoceni. Zato v tej recenziji ni poudarka na analizi vsebine knjige, čeprav je vsekakor potrebno poudariti, da gre za pravo enciklopedijo znanja z množico podatkov o karakteristikah cepljenja in cepiv. Poudarek je na osebnosti avtorice, ki si zasluži vse pohvale, ohrabritev in podporo za morebitna nadaljnja raziskovanja. Kajti drznost, resnicoljubnost, raziskovalna strast in marljivost, ki krasijo Matejo Černič, nam dajejo razlog, da se z radostjo nadejamo še kakšne knjige...".
"Cepljenje je tema, o kateri se do nedavnega v javnosti sploh ni govorilo. Nujnost in dobrobit množičnega cepljenja sta bili nesporni in samoumevni. Internet pa je omogočil dostop do informacij, ki so to postavile pod vprašaj. Oglasili so se posamezniki s sumi in nasprotovanjem ter starši z zaskrbljujočimi pričevanji o stranskih učinkih. Odgovor zdravstvenih institucij je bil oster in neusmiljen - kategorična in izključna obramba cepljenja ter agresivna diskreditacija drugačemislečih, ki se jim oporeka že sama pravica do izražanja drugačnega mnenja.
Nedotakljivost in nevprašljivost cepljenja, status dogme, ki jo je ne samo nepotrebno, temveč celo neodgovorno preizpraševati, so začeli zanimati mlado sociologinjo Matejo Černič. Senzibilizirana za tematiko družbene moči, nadzora in ideologije ni mogla ne videti kako čvrsto je pro-cepilni diskurz zasidran v kolektivno zavest, kako je zastavljen kot normalen in zdravorazumski ter kako trda in neprebojna so prepričanja ljudi o dobrobiti cepljenja.
V medicini so znanstveniki večinoma plačani s strani farmacevtske industrije in njihova odkritja so neverodostojna. Neodvisni raziskovalci pa prihajajo do odkritij, ki vodijo k uničenju njihove kariere in ugleda. Za družboslovne znanstvenike je cepljenje preveč kompleksna in nehvaležna tema, zaradi česar se mu izogibajo. Nekateri se brez kakršnegakoli raziskovanja in uvida do cepljenja pozitivno opredeljujejo. Mateja Černič, ki jo je vodila znanstvena vedoželjnost in poštenost, je postavila hipoteze ter se podala v neodvisno raziskovanje.
V svojih esejih o znanosti se filozof Srđan Lelas sprašuje, ali je za filozofa pametno, da gre v notranjost znanosti in jo premišljuje od znotraj, ali pa je boljše obdržati distanco, saj je nesporno, da je "lepše zgoraj, med abstrakcijami in prosto lebdečimi konstrukti". Odgovor je - ne. "Treba je zagaziti med šaš in nizko rastlinje znanosti ... od blizu doseči jasnost uvida ... in igro odigrati do konca". Mateja Černič je storila prav to. Kot redko kateri medicinski laik, pa tudi kot redko kateri zdravnik in znanstvenik je vložila ogromno truda in energije in podrobno prečesala "šaš in nizko rastlinje znanosti" in praks, vezanih na cepljenje. In odkrila je, da gre zares za močvaro.
Znanstvene raziskave, na katerih temeljijo trditve o učinkovitosti in varnosti cepljenja so metodološko neveljavne ali pomanjkljive; statistike pojavnosti in umrljivosti zaradi nalezljivih bolezni so napačno interpretirane; neodvisne raziskave, poročila in pričevanja kažejo na škodljivost; uporaba cepiv je nekontrolirana, ustrezna državna regulacija pa ne obstaja. Javna percepcija o koristnosti cepljenja se vzdržuje preko mehanizmov socialnega inženiringa. Mateja Černič je potrdila svoje hipoteze - javni diskurz v prid cepljenja nima opore v znanstvenih ugotovitvah, argumenti, s katerimi se podpira cepljenje pa so večinoma ideološke narave. Prevladujoče stališče o cepljenju je proizvod interesov skupin, ki posedujejo družbeno, politično in ekonomsko moč.
Tisti redki sociologi in psihologi, ki raziskujejo cepljenje, se v glavnem ukvarjajo z opisovanjem. Preučujejo lastnosti "anticepilnih" skupin ter metode, ki bi jih prepričale v koristnost cepljenja. Na ta način služijo pri vzdrževanju obstoječe politike in ideologije cepljenja. Matejo Černič zanimajo tisti drugi - zagovorniki cepljenja. Kakšne so njihove značilnosti, motivi in metode? Tu padajo maske ter se razkriva aroganca lažne avtoritete, ki izhaja iz naivnega zaupanja ljudi v institucije in sistem. In deskripcija preide v etično držo. Mateja Černič razkriva tiste, ki vodijo cepilno politiko, odločena pa je tudi do potankosti raziskati in odkriti resnico o predmetu, predstaviti izkušnje družin ter analizirati družbeni vidik in kontekst cepljenja. Pripravljena je postaviti pod vprašaj samo paradigmo cepljenja, prav tako pa tudi druge paradigme, npr. tisto o objektivni in humani naravi znanosti in medicine. Ne boji se zavzeti stališča v okoliščinah, ki ne samo da ne spodbujajo takega pristopa, temveč lahko vodijo k profesionalni in osebni škodi. Vse to priča o izjemni znanstveni in človeški integriteti avtorice knjige. Ter nudi primer in smerokaz, kako bi v času krize in rušenja vrednostnega sistema moral razmišljati in delovati odgovoren intelektualec.
Takšni znanstveniki in intelektualci so zelo redki in dragoceni. Zato v tej recenziji ni poudarka na analizi vsebine knjige, čeprav je vsekakor potrebno
poudariti, da gre za pravo enciklopedijo znanja z množico podatkov o karakteristikah cepljenja in cepiv. Poudarek je na osebnosti avtorice, ki si zasluži vse pohvale,
ohrabritev in podporo za morebitna nadaljnja raziskovanja. Kajti drznost, resnicoljubnost, raziskovalna strast in marljivost, ki krasijo Matejo Černič, nam dajejo razlog, da se z
radostjo nadejamo še kakšne knjige, v kateri nam bo osvetlila družbene pojave in pokazala na mogoče rešitve problemov. Ter prispevala k spremembi družbene zavesti in realnosti v korist
posameznika in skupnosti".
Lidija Gajski, dr. med., je specialistka interne medicine, zaposlena v Zdravstvenem domu v Zagrebu. Je članica in svetovalka Hrvaške zveze za pravice pacientov ter članica Komiteja hrvaške vlade o GSO. Poleg tega je tudi avtorica vrhunske knjige Lijekovi ili priča o obmani, 2009 (Zdravila ali zgodba o prevari) ter soavtorica knjige Korupcija v hrvaškem zdravstvu (2010). Eno izmed njenih področij zanimanja je tudi cepljenje - je prvi zdravnik na Hrvaškem in v regiji, ki je na to tematiko usmeril pozornost javnosti in strok.