Ideološki konstrukti o cepljenju
znanstvena monografija
avtor: dr. Mateja Černič
izdajatelj: Založba Vega
leto izida: februar 2018, posodobljena 2. izdaja
obseg: 462 strani
dimenzije: 24 cm x 17 cm x 3 cm
tip: znanstvena monografija
ISBN: 978-961-6991-06-3
cena: 33 eur
Vsebina:
Tako uradne institucije kot tudi večinski del strokovne in splošne javnosti cepljenje praviloma obravnavajo kot "največji dosežek medicine". Na splošno velja, da je cepljenje za prebivalstvo ne le varno in koristno, pač pa da gre pogosto celo za nujen, potreben in upravičen ukrep, ki ga lahko in moramo izvajati ne glede na morebitne pomisleke posameznikov, ki so mu podvrženi.
Upravičenje, legalizacijo in izvajanje cepljenja, tudi zakonsko obveznega cepljenja otrok, podpirajo predvsem naslednje trditve:
"Na področju javnega zdravja bi se negativne posledice morebitne neustrezne oz. napačne interpretacije razkritih dokumentov lahko kazale npr. v dejstvu, da bi posamezniki oz. večje skupine pričeli množično zavračati cepljenja."
Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke - JAZMP, v tožbi proti IP, 19. 2. 2014
- da so cepiva bistveno zmanjšala umrljivost zaradi nalezljivih bolezni
- da so varna in učinkovita
- da so stranski učinki redki, blagi in prehodni ter se pokažejo najkasneje v 48 urah
- da cepiva ne povzročajo bolezni in trajnih poškodb organizma, zlasti pa ne avtizma
- da lahko otrok brez škode prejme poljubno visoko število odmerkov
- da so adjuvansi nenevarni in neškodljivi
- da je aluminij v cepivih enakovreden aluminiju v hrani
- da dojenček več aluminija prejme prek materinega mleka kot prek cepiv
- da je cepljenje najboljša zaščita pred okužbami
- da je dovolj visoka raven protiteles enaka zaščiti pred okužbo
- da je cepljenje najcenejši in najučinkovitejši javnozdravstveni ukrep
- da cepiva vzpostavljajo čredno imunost, ki nas varuje pred izbruhi nevarnih epidemij
- da zdravniki dobro poznajo lastnosti posameznih cepiv
- da vestno spremljamo in beležimo stranske učinke
- da so cepiva temeljito preizkusili v rigoroznih znanstvenih študijah
- da regulatorni organi skrbno bdijo nad varnostjo in ustreznostjo cepiv
"Tožeča stranka [JAZMP] s tem pravzaprav navaja, da naj se posamezniki ne bi želeli več cepiti, ker bi prejeli (pre)več informacij o tem, kaj natančno cepiva vsebujejo, kakšni so bili rezultati preverjanj cepiv itd. Tožena stranka [IP] tudi ne more slediti stališču, da je dostop do informacij treba zavrniti, ker bi lahko prebivalstvo o zdravilih, s katerimi se zdravijo, oz. o cepivih, s katerimi se cepijo oni sami ali celo njihovi otroci, vedelo preveč."
Informacijski pooblaščenec - IP, v odgovoru na tožbo JAZMP, 11. 3. 2014
Vendar pa podrobna analiza teh najpogostejših, najbolj samoumevnih in najbolj zasidranih trditev o cepljenju pokaže, da gre v prvi vrsti za ideološke konstrukte, torej za interesno pogojene
konstrukte realnosti, ki se na podlagi ogromne družbeno-politično-ekonomske moči uveljavljajo na račun drugih in drugačnih konstruktov.
Z drugimi besedami, podrobnejša analiza najpogostejših trditev o cepljenju, trditev, ki upravičujejo in uzakonjajo celo obvezno cepljenje celotne populacije, razkrije njihovo trhlost,
luknjičavost, pogosto celo neresničnost.
Osnovno raziskovalno vprašanje je tako analiza ideoloških konstruktov in samoumevnih predpostavk, vezanih na cepljenje kot tako, s posebnim poudarkom na argumentih in politikah, ki se vežejo na legitimizacijo, legalizacijo in implementacijo cepljenja.
Pri tem avtorica izhaja iz dveh predpostavk:
1. Stopnja samoumevnosti diskurza v prid cepljenju je nesorazmerno visoka glede na raven znanstvene utemeljenosti cepljenja.
2. Argumenti, ki se uporabljajo za upravičenje, legalizacijo in uvedbo cepljenja so v prvi vrsti ideološki konstrukti.
Študija se deli na dva vsebinska sklopa, ki se medsebojno dopolnjujeta in nadgrajujeta:
a) družbeni vidiki medicine in cepljenja
b) ideološki konstrukti o cepljenju
V prvem sklopu - družbeni vidiki medicine in cepljenja – avtorica orisuje problematiko cepljenja v Sloveniji. Izpostavlja predvsem družbeno-politične vidike cepljenja: od zakonske ureditve cepljenja do diskurzov, ideologij in medijskega predstavljanja kritikov cepljenja.
Glavnina preverjanja in dokazovanja obeh tez pa je zajeta v drugem vsebinskem sklopu - ideoloških konstruktih o cepljenju. Tukaj je zbirka najpogostejših trditev o cepljenju skupaj z njihovo sistematično analizo.
"Tako smo šli z napotnico, na kateri je pisalo "reakcija po cepljenju omr", v novomeško bolnišnico [...]Šli smo v bistvu direktno na oddelek, torej ni bilo vpisa v karton, sploh sprejema ni bilo. Samo mimo vrste je dobil sin inhalacijo in smo šli domov. Tako v Sloveniji reakcije izpuhtijo v nič."
Izkušnje slovenskih družin - odlomek
"Ko smo od specialista prišli z nevrološkimi diagnozami, ki so potrdile več okvar na možganih, je zdravnica molčala, gledala ob tla in pričakovala, da bomo čim prej odšli. Ostali smo sami. Sistem, ki sva mu zaupala, nas je izvrgel."
Izkušnje slovenskih družin - odlomek
Osnovno vprašanje je, koliko je posamezna trditev "resnična" in v kolikšni meri gre pri posamezni trditvi zgolj za ideološki konstrukt, ki se je na podlagi družbene moči pro-cepilne strani
uveljavil na račun drugih in drugačnih konstruktov.
Knjiga je namenjena vsem, ki želijo o cepljenju izvedeti več. In vsem, ki iščejo znanstvene dokaze. Predvsem pa vsem tistim, ki cepljenju do sedaj niso posvečali posebne pozornosti, temveč so ga sprejemali kot povsem samoumeven in neproblematičen medicinski ukrep.
1. izdaja (2014):
Opozorilo o napaki (objavljeno 31. 8. 2017): na str. 313 je študija Edmundsa et al (2000) napačno povzeta - dejanski odstotki so precej nižji od navedenih, večinoma okoli 20%-35% za stare 50 let in več (za mlajše pa še nekoliko nižji). V novi izdaji bo napaka seveda odpravljena.
Opozorilo o napaki (objavljeno 17. 11. 2017): na str. 270-271 je napačno ocenjeno št. cepljenih otrok (podatki o številu razdeljenih doz so pravilni). To pa v resnici pomeni, da je sistem beleženja stranskih učinkov še slabši in še bolj nezanesljiv, kot je prikazano v tabelah.
Predogled knjige se nahaja v spodnjem pdf. dokumentu.
